Dr. FRANC KOVAČIČ (1867, Veržej – 1939, Maribor)

Franc Kovačič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, zgodovinar, filozof, teolog, pedagog, urednik, diplomat in ustanovitelj Marijanišča. Kovačič je eden najpomembnejših slovenskih filozofov in avtor prvega znanstvenega filozofskega dela v slovenščini.



Diplomiral in doktoriral (1897) je na rimski dominikanski Univerzi St. Maria supra Minervam. Leta 1897 se je zaposlil kot ordinarij za filozofijo in fundamentalno teologijo na mariborskem Bogoslovnem učilišču. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva, ustanovljenega 1903 v Mariboru, ki je razvilo knjižnico, muzej in arhiv. Leta 1904 je društvo začelo izdajati Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga je Kovačič urejal od 1917 pa do smrti. Obenem je bil društveni tajnik ter od 1921 do smrti predsednik. Od leta 1920 je bil tudi predsednik mariborskega Muzejskega društva. Dosegel je, da je leta 1923 iz društvene knjižnice nastala mestna Študijska knjižnica. Oktobra 1912 je postal knezoškofijski duhovni svetovalec.



Poleg filozofsko-teološkega dela se je posvečal preučevanju zgodovine; v tej funkciji je sodeloval kot izvedenec za etnično mejo v sklopu jugoslovanske diplomatske delegacije na pariški mirovni konferenci leta 1919. Prizadeval si je za priključitev Prekmurja k Sloveniji.



Med leti 1897 in 1909 je bil urednik teološke revije Voditelj v bogoslovnih vedah. Novembra 1923 je bil imenovan za konzistorialnega svetovalca škofa Karlina; najvišje cerkveno priznanje je dosegel 1928 ko je postal papežev hišni prelat.



Ustanovil je tudi abstinenčno društvo in želel, da bi nekdo delal z mladimi in povabil salezijance k sodelovanju. Tako je leta 1913 v Veržeju nastalo Marijanišče, kjer se je začela vzgoja za mlade iz ogrskega in štajerskega.



Kot teolog in filozof je objavljal prispevke v različnih slovenskih in tujih revijah. Izdal je knjigi Občna metafizika ali ontologija (1905) in Kritika ali noetika (1930). Na področju krajevne zgodovine je objavil: Trg Središče (1910), Ljutomer (1926), Slovenska Štajerska in Prekmurje (1926) in Zgodovino lavantinske škofije (1928), ki je najobsežnejša. Kot prispevek k Slomškovi beatifikaciji je napisal delo Služabnik božji Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantinski I-II (1934-1935) in objavil Slomškova pisma (1930-1934). Predaval je na izobraževalnih tečajih in narodnoprebudnih shodih.



Od leta 1997 se v Veržeju vsako leto ob obletnici njegovega rojstva odvijajo Kovačičevi spominski večeri, tradicionalna prireditev, ki poteka v mesecu marcu. Sredi Veržeja stoji tudi njegov doprsni kip, delo kiparja Gabriela Kolbiča. Njegovo spominsko sobo, za katero skrbi Kulturno društvo Slavka Osterca Veržej, si lahko ogledate skupaj s spominsko sobo Slavka Osterca.